Smo Tina Jenc, Benjamin Rihtaršič, Gal Pečnik, Matic Govekar in Medej Ručigaj. Na letališče Jožeta Pučnika smo prišli ob 13.00. Z letalom smo se odpeljali v Frankfurt. Na letališču v Frankfurtu smo morali čakatina let v Talin kar 5 ur. Med tem časom smo si ogledali letališče in se okrepčali v restavraciji z hitro prehrano - KFC. Končno je prišel čas leta. Vkrcali smo se letalo, vendar je le to vzletelo z 1 uro zamude. Prišli smo v Talin, kjer nas je čakal s kombijem Sergej. Odpeljal nas je v Narvo kjer je naše stanovanje. Vsi utrujeni smo se odpravili v postelje in zatisnili oči.
Dan 2
Prebudili smo se ob približno 11.00. Spoznali smo se z Karenom, človekom na katerega se lahko obrnemo, če potrebujemo pomoč. Vkrcali smo se v avta in se odpeljali do podjetij, v katerih bomo opravljali praktično delo. Spoznali smo se z vodji in izvedeli podatke o delu. Po obisku podjetja smo odšli v nakupovalni center, nato v bar, kjer smo se poslovili od profesorjev. Bili smo lačni, zato smo šli jest. Prišli smo domov, odigrali partijo kart in se napotili spat.
Dan 3
Prebudili smo se ob približno 7.00. Benjamin in Matic sta se odpravila v Talin pogledati sedež podjetja, skladišče, spoznala sta osebje in si ogledala kratko simulacijo delovanja dvigal. Medtem ko so si Tina, Gal in Medej ogledali celotno podjetje, se seznanili z osebjem in dobili varnostno opremo. Po končani izmeni smo si pripravili zgodnjo večerjo, ter se pozabavali s kartami.
Dan 4
Zjutraj kot prejšnje dni smo se odpravili v službo. Za nami je bil dolg dan trdega dela. Zato smo si popoldne vzeli čas za kartanje. Ker smo si malo hoteli raztegniti noge smo šli malo pretegniti noge in se odpravili na večerni sprehod. Svetla razsvetljava nam je odkrivala temno pot. Nato smo se utrujeni odpravili spat.
Dan 5
Nov dan, nova priložnost za nove izkušnje. Naučili smo se kako povezati motor in transformator. Žal pa je bil motor pokvarjen in naloga ni bila uspešna. Je pa bila malica zelo odlična. Ogledali smo si tudi končni proces - barvanje izdelkov. Šli smo še na kratek sprehod na ogled okolice, dan pa zaključili s filmom.
Dan 6
Na ta veseli dan smo se zbudili ob 9:30, ampak vstali ob 10:00, saj se nam ni nikamor mudilo. Po dobrem zajtrku smo se odpravili na vlak do Talina. Pot je bila dolga 2 uri in pol. Vlak se je ustavil na predzadnji postaji, od tam pa smo se z avtobusom odpeljali do konca poti. Po petnajst minutnem sprehodu smo dospeli v Tallink express hotel. Z nekaj komplikacijami, zaradi mladoletnosti smo odšli v sobe. Po kratkem počitku smo se odpravili proti starem mestnem jedru, kjer je bila restavracija Kaerajaan, ki nam jo je predlagal prof. Podobnik. Ko smo se najedli smo odšli na pijačo ali dve. Nato smo se odpravili proti hotelu, kjer smo odigrali nekaj partij enke.
Dan 7
Dan smo začeli z zbujanjem ob 10 uri, nato pa smo se odpravili na samopostrežni zajtrk, kjer smo se najedli svežih dobrot. Ker je padal dež smo pogledali film Free guy, po katerem smo si vzeli eno uro počitka. Nato smo se odpravili na obhod zapuščenega zapora. Po kratkem deževnem premoru smo odšli proti Burger kingu v starem mestnem jedru, kjer smo pojedli kosilo, nato pa se po ogledu novejšega dela Talina vrnili v hotel, kjer smo po nekaj partijah remija in taroka odšli spat.
Dan 8
Budilka je zvonila ob pol desetih. Po nekaj dremežih smo se le zbudili in se odpravili na zajtrk, kjer smo se konkretno najedli za dolg dan, ki smo ga imeli pred seboj. Po zajtrku smo se odpravili v sobe, kjer smo spakirali naše torbe in se ob dvanajstih odjavili iz hotela. Po odjavi smo si pred hotelsko recepcijo na udobnih foteljih ogledali dirko buggijev. Nato smo po 15-minutnem sprehodu prišli v muzej Lennusadam, kjer smo si v štirih urah ogledali 60-metersko podmornico in nekaj topov. Poleg tega smo si čas popestrili tudi z nekaj simulacijami. Nato smo se hitro odpravili proti muzeju Paks Margareeta, saj smo imeli le še eno uro in pol za ogled le-tega. Lačni smo se odpravili proti Burger kingu, kjer smo imeli večerjo. Potem smo se z Bolt taksijem odpeljali do železniške postaje, kjer smo se vkrcali na vlak proti Narvi. Pot je bila dokaj zanimiva, saj smo si jo popestrili z enko in pisanjem bloga. Ko smo prispeli v Narvo nas je čakal mrzel 30-minutni pohod do apartmaja, kjer smo šli pod tuš in spat.
Dan 9
Zvonenje budilke se je zaslišalo ob 7:15. Na kratko smo poležali potem pa hitro pojedli in se odpravili v službo, kjer smo dokončali petkovo nalogo z novim motorjem. Namestili smo tudi merilce toka na CNC strojih in popravili robota za varjenje. Matic in Benjamin pa sta v svoji službi opravila preglede motorjov dvigal. Utrujeni iz službe pa smo prišli vsi naenkrat in si naredili makarone z mletim mesom. Po kratkem počitku pa odigrali nekaj iger taroka pri čemer je Tina zmagala čisto vse. Zvečer pa na zdaj že tradicionalen sprehod in potem spat.
Dan 10
Zbudili smo se na prelepo jutro 7:30. Po zvonenju budilke smo se oblekli in pojedli zajtrk, malo do osmih pa se odpravili na delo. Na delu smo Medej, Tina in Gal risali povezovaje relejev in stikal ter spet popravili varilnik. Benjamin in Matic pa sta delala tehnično kontrolo dvigal. Ob štirih smo se vrnili v apartma kjer smo si skuhali kosilo in oprali oblačila. Po kosilu smo si vzeli 30 min počitka. Šli smo na sprehod do kipa estonskega igralca šaha Paula Keresa. Nakar smo nadaljevali popoldanski druženjem v apartmaju, kar je vključevalo igranje enke in taroka ter podajanje z žogico. Okrog 11 smo končali z igranjem taroka ter odšli po tuš in spat.
Dan 11
Danes smo se zbudili ob 7:37 zato smo na hitro opravili jutranja opravila malo do osmih smo se odpravili na šiht, kjer smo opravljali podobna dela kot prejšnje dni. Domov smo se vrnili ob pol štirih. Za kosilo smo si pripravili zelenjavno rižoto s piščančjim mesom. Po kosilu smo pomili posodo ter si vzeli eno uro počitka. Okrog sedmih smo se odločili da gremo na sprehod do mestne hiše in v trgovino po stvari za jutrišnje kosilo. Ko smo se vrnili domov smo odigrali nekaj partij taroka ter napisali blog. Okrog pol polnoči smo odšli v pojsteljo.
Dan 12
Zbudili smo se ob 7:30, skupaj smo
si pripravili zajtrk, potem pa smo
nekateri odšli pod tuš in umili zobe,
nekateri pa le umili zobe. Ob 7:50
smo se nekateri peš, nekateri z avtom
odpravili na delo. Tina, Medej in Gal
smo na delu zamenjali ventilatorje na
varilnem stroju. Po 10 minutnem počitku
smo odšli na kosilo. Počakali mentorja
in z njegovo pomočjo naredili delilnik
napetosti in nanj priključili motor,
ki pa se je pokvaril, ker smo po nesreči
napačno povezali in motor se je pokvaril.
Ponovno smo povezali in vse je lepo
delalo. Benjamin in Matic pa sta na svojem
delu povezala gumbe dvigala. Popoldne pa
je bil med nami en nesporazum in smo šli
dvakrat v trgovino. Za večerjo smo naredili
tortilije. Zvečer pa odigrali nekaj iger kart
in en kratek sprehod.
Dan 13
Zbudili smo se iz sanj o prelepem Tartu
ob 8:30. Nato smo se odpravili proti
kuhinji kjer smo pojedli ostanek hrane
od prejšnjega dne. Po zajtrku smo se
nekateri obirali, zato smo proti
avtobusni postaji hodili malo hitreje.
Na avtobus smo prišli pravočasno in
bili navdušeni nad udobjem v njem.
Od avtobusne postaje v Tartuju smo
imeli pol minute hoje stran hotel,
kjer pa je zaradi prezgodnjega
prihoda samo Tina dobila sobo, saj
so drugi dve še čistili. Tako smo
stvari pustili v Tinini sobi on se
odpravili proti mestu. Našli smo zelo
dobro restavracjo in se do polnega
najedli. Potem pa se odpravili proti
gradu, ki je bivša univerza, žal pa
je bila zaprta, tako smo se odločili
še malo pogledati okolico, ter našli
fitnes na prostem in disk golf igrišče.
Na poti domov smo šli skozi park in na
večerjo v KFC. Zvečer pa smo v hotelu
pogledali film in odšli spat.
Dan 14
Budilka je zvonila ob 8:45 in
odšli na zajtrk. Po zajtrku
smo se oblekli in odšli v mesto.
Nato smo si šli pogledati v
muzej igrač. Tam smo se igrali
z Lego kockami, se igrali Človek
ne jezi se in zgradili progo
za frnikule. Nato smo odšli v
kavarno, kjer smo se okrepčili
z kavo in sokom. Pozneje smo
odšli v univerzitetni muzej,
ampak Benjamin in Gal nista
uspela iti notri zaradi težav
glede Covid potrdila. Kasneje
smo se skupaj zbrali in skupaj
odšli na burger. Po dobrem
okrepčilu smo odšli v bazen,
kjer smo ostali do 22:00. V
bazenu sta bila tudi 2 tobogana
in koš. Ko smo se naplavali
smo šli na večerjo, nato pa v
hotel kjer smo se pripravili
na spanec in odšli v posteljo.
Dan 15
Zbudili smo se 8:30 in spakirali
vse naše stvari. Ob 9:00 smo
odšli na obilen zajtrk. Ko smo
se najedli smo izpraznili sobe,
naše stvari pa pustili pri recepciji.
Nato smo odšli v muzej Ahhaa, kjer
smo si ogledali razvoj živali in
človeka. Imeli so tudi kar nekaj
atrakcij, vključno z vožnjo kolesa
na višini 10 metrov po jeklenici
in skakanje po luni. Sprobali smo
tudi vrtiljak, ki se vrti tako
hitro, da lahko ležiš na steni.
Okoli 15:00 smo se odpravili na
kosilo, nato pa še v nakupovalni
center, po nekaj opravkih. Ob
17:00 smo odšli na avtobus in
čakala nas je 3-urna pot nazaj v
Narvo. Sem smo prišli popolnoma
izmučeni, zato smo le razpakirali,
odšli pod tuš in spat.
Dan 16
Vstali smo kot običajno, pozajtrkovali
in odšli na delo. Tina, Gal in Medej
smo pomagali pri popravljanju senzorjev
na varilnem stroju, v prostem času
pa smo kartali. Med tem ko sta
Benjamin in Matic delala tehnično
kontrolo v bolnišnici in nekaj
drugih ustanovah. Domov smo vsi
prišli okoli 15:00 in pripravili
kosilo. Jedli smo krompir, hrenovke
in solato. Po kosilu smo pojedli še
sladico, ki sta jo pripravila Tina
in Matic. Po sladici smo dobili obisk
lastnika stanovanja. Nato smo napisali
blog in se odpravili gledati film.
Po filmu smo odigrali še nekaj partij
kart in se pripravili na naslednji dan.
Dan 17
Prebudili smo se na hladno in rahlo
deževno jutro. Še temni sivi oblaki
so pomenili pričetek novega dneva
in zbirajna novih izkušenj. Na hitro
smo pojedli zajtrk in se odpravili
na delo. Medtem, ko so Medej, Tina
in Gal popravljali napravo za
krivljenje kovine, sta Benjamin
in Matic opravljala vsakdanje delo
na terenu. Matic se je odpeljal z
avtomobilom v bližnje mesto, kjer
je pomagal pri nošenju delovnega
materiala. Benjamin pa je opravljal
delo desne roke njegovega mentorja.
Utrujeni smo prišli domov. Po kratkem
počitku, smo skuhali kosilo in
imeli zopet kratek počitek. Pogledali
smo si film Mamma Mia here we go
again. Po ogledu smo se odpravili
na kratek sprehod. Svež zrak je
dobro del našim dušam. Počutili
smo se kot prerojeni in odšli smo
domov. Utrujeni smo poskrbeli še
za dnevno higijeno. Potem smo
zatisnili oči in tonili v globok
spanec.
Dan 18
Nov dan, nova priložnosti.
Predramili smo se v sivem, žalostnem
vremenu. Sonce se prav nič ni videlo
čez goste oblake. Ob jutranji rosi
smo se s težkimi nogami odpravili
na delo. Sledilo je poslavljanje
od naših sodelavcev in šefov.
Prinesli smo jim majhne darove
v znak hvaležnosti in dobrodušnosti.
Poslavljanje bi opisali kar malo
emocionalno. Vedeli smo, da je to
naš zadnji medsebojni stik.
Podali smo si roke in z nasmeškom
in novimi izkušnjami smo odšli
skozi vrata. Na žalost nas je težilo
čemerno, prav nič prijazno vreme.
Zato naš popoldan nam ni bil kaj prida.
Dolge ure igranja kart so minevale.
Podajala se je misel in sanje o
prihodnjem dnevu in odhodu iz Narve.
Spakirali smo naše stvari v kovčke.
Naredili smo načrt o jutrišnjem odhodu.
Napisali smo blog, poskrbeli za čistočo
in higijeno in se odpravili sanjam in
počitku naproti.
Dan 19
Z obilo žalosti smo se zjutraj zbudili
pripravljeni na odhod, saj počasi smo
se pa že začeli zavedati, da se našemu
potovanju bliža konec. Kljub temu smo
se z užitkom podali proti zadnjim trem
dnem. Zjutraj smo se dobili v tretjem nadstropju
in počakali lastnika, da smo se poslovili
ter oddali ključe. Z dobro voljo ob ravno
pravem času nas je odpeljal do postaje za
avtobus, kjer smo z težkimi nogami odpravili
do naših sedežev. Dolga vožnja in Bolt nas je
popeljala do hotela. Vsak zasegel svojo sobo
se odpočil in pripravil na nadaljevanje
našega dne. Zelo hitro je minil in zato,
smo se večer odločili sprostiti v
toplem notranjem in zunanjem bazenu.
Tam smo spoznali nekaj novih ljudi, ki so
prišli na potovanje. Večer smo preživeli
skupaj, vendar smo kaj kmalu ločili poti.
Poslovili smo se, saj jih je zjutraj čakala
dolga pot nazaj na Finsko. Zvečer so še sledili
večerni pogovori dolgo v noč, ki so nas
nato tudi uspavali.
Dan 20
Predzadnji dan, zadnja noč, zadnji utrinki
Talina. Po zajtrku smo takoj šli v akcijo
po trgovinah za naše domače, saj na njih
nismo pozabili. Po dolgih urah nakupovanja
in iskanja pravih stvari, smo vsi odšli
do hotela polnih rok in seveda tudi želodcev,
saj na hrano nismo pozabili. Benjamin in Gal
sta se odšla še testirati, saj nas je drug
dan čakalo prestopanje mej držav. Ker smo
pa hoteli imeti popoldne bolj umirjeno in
sproščujoče poiščemo na spletu vodni park,
kjer bi se lahko zabavali in hkrati pomirili.
Našli Atlantis H2O waterpark, kamor smo
pa morali iti z avtobusom. Najprej smo
imeli nekaj težav z njimi, ampak ne glede
na to smo hitro naštudirali kako poteka
in se usedli na prvi bus, se peljali
približno pol ure in prispeli na
zaželjen cilj, ki nas nikakor ni razočaral.
Bil je poln presenečenj. 7 toboganov, 2
toplejša bazena, nas je zaposlilo za 4
ure, ki so minile dokaj hitro. Polni
zadovoljstva smo se odpravili na večerjo.
Dan smo dokaj hitro zaključili, saj smo se
zavedali da nas drugi dan čaka dolga pot.
Dan 21
Zjutraj smo s težko nogo vstali, ker
nas je zadelo dejstvo, da je potovanja
konec. Pred zajtrkom smo se zmenili,
da bomo vse spakirali po zajtrku pa
pustili prtljago pri recepciji in
izkoristili zadnje momente v glavnem
mestu Estonije. Danski kraljevi vrt
nas je očaral in smo se odločili
narediti en ogled. Nekaj zanimivih
dejstev smo izvedeli in lep razgled
nas je pustil, da smo turo zaključili
zadovoljni. Na poti do kosila smo
na trgu naleteli na protest, ki so ga
imeli proti cepljenju. Najprej smo se
spraševali, čemu toliko ljudi, vendar
so nas vsi plakati podučili zakaj.
Kosilo nam je teknilo in smo se po
hitrem postopku odpravili po
prtljago poklicali taksi in se odpravili
proti letališču. Naleteli smo na kar
veliko gužvo, ki se je zdelo, da se
nihče nikamor ne premakne. S časom
nam je šlo kar blizu izteku, ampak
nam je odleglo, ko smo pravočasno se
vkrcali na letalo do Frankfurta.
Nekaterim je teknil še KFC in seveda
smo šli jest. Do letala nas je
popeljal bus. Z dobro voljo smo
preživeli zadnjo uro in pol skupaj.
Po prihodu nazaj smo poklicali
starše, da so nas prišli iskat. Mi
smo še pobrali prtljago se poslovili
in z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo
za to priložnost zaključili izlet.
NAJVEČJA ZAHVALA GRE PA SEVEDA
PROFESORICI ALEKSANDI FRELIH, ŠE
ENKRAT HVALA.