Categories
Nekategorizirano

Blog

Smo Tina Jenc, Benjamin Rihtaršič, Gal Pečnik, 
Matic Govekar in Medej Ručigaj. Na letališče
Jožeta Pučnika smo prišli ob 13.00.
Z letalom smo se odpeljali v Frankfurt.
Na letališču v Frankfurtu smo morali čakatina
let v Talin kar 5 ur. Med tem časom smo si
ogledali letališče in se okrepčali v restavraciji
z hitro prehrano - KFC. Končno je prišel čas
leta. Vkrcali smo se letalo, vendar je le to
vzletelo z 1 uro zamude. Prišli smo v Talin,
kjer nas je čakal s kombijem Sergej. Odpeljal
nas je v Narvo kjer je naše stanovanje. Vsi
utrujeni smo se odpravili v postelje in zatisnili
oči.

  Dan 2

Prebudili smo se ob približno 11.00. 
Spoznali smo se z Karenom, človekom na
katerega se lahko obrnemo, če potrebujemo
pomoč. Vkrcali smo se v avta in se
odpeljali do podjetij, v katerih bomo
opravljali praktično delo. Spoznali smo se
z vodji in izvedeli podatke o delu. Po
obisku podjetja smo odšli v nakupovalni
center, nato v bar, kjer smo se poslovili
od profesorjev. Bili smo lačni, zato smo
šli jest. Prišli smo domov, odigrali partijo
kart in se napotili spat.

Dan 3

Prebudili smo se ob približno 7.00. 
Benjamin in Matic sta se odpravila v
Talin pogledati sedež podjetja, skladišče,
spoznala sta osebje in si ogledala kratko
simulacijo delovanja dvigal. Medtem ko so
si Tina, Gal in Medej ogledali celotno
podjetje, se seznanili z osebjem in dobili
varnostno opremo. Po končani izmeni smo si
pripravili zgodnjo večerjo, ter se pozabavali s kartami.

Dan 4

Zjutraj kot prejšnje dni smo se odpravili 
v službo. Za nami je bil dolg dan trdega
dela. Zato smo si popoldne vzeli čas za
kartanje. Ker smo si malo hoteli raztegniti
noge smo šli malo pretegniti noge in se
odpravili na večerni sprehod. Svetla
razsvetljava nam je odkrivala temno pot.
Nato smo se utrujeni odpravili spat.

Dan 5

Nov dan, nova priložnost za nove izkušnje. 
Naučili smo se kako povezati motor in
transformator. Žal pa je bil motor pokvarjen
in naloga ni bila uspešna. Je pa bila
malica zelo odlična. Ogledali smo si tudi
končni proces - barvanje izdelkov. Šli
smo še na kratek sprehod na ogled okolice,
dan pa zaključili s filmom.

Dan 6

Na ta veseli dan smo se zbudili ob 9:30, 
ampak vstali ob 10:00, saj se nam ni
nikamor mudilo. Po dobrem zajtrku smo
se odpravili na vlak do Talina. Pot
je bila dolga 2 uri in pol. Vlak se
je ustavil na predzadnji postaji, od
tam pa smo se z avtobusom odpeljali do
konca poti. Po petnajst minutnem sprehodu
smo dospeli v Tallink express hotel.
Z nekaj komplikacijami, zaradi mladoletnosti
smo odšli v sobe. Po kratkem počitku smo
se odpravili proti starem mestnem jedru,
kjer je bila restavracija Kaerajaan,
ki nam jo je predlagal prof. Podobnik.
Ko smo se najedli smo odšli na pijačo
ali dve. Nato smo se odpravili proti hotelu,
kjer smo odigrali nekaj partij enke.

  Dan 7

Dan smo začeli z zbujanjem ob 10 uri, 
nato pa smo se odpravili na samopostrežni
zajtrk, kjer smo se najedli svežih dobrot.
Ker je padal dež smo pogledali film Free
guy, po katerem smo si vzeli eno uro počitka.
Nato smo se odpravili na obhod zapuščenega
zapora. Po kratkem deževnem premoru smo odšli
proti Burger kingu v starem mestnem jedru,
kjer smo pojedli kosilo, nato pa se po ogledu
novejšega dela Talina vrnili v hotel, kjer
smo po nekaj partijah remija in taroka odšli spat.

Dan 8

Budilka je zvonila ob pol desetih. 
Po nekaj dremežih smo se le zbudili
in se odpravili na zajtrk, kjer smo
se konkretno najedli za dolg dan,
ki smo ga imeli pred seboj. Po zajtrku
smo se odpravili v sobe, kjer smo
spakirali naše torbe in se ob dvanajstih
odjavili iz hotela. Po odjavi smo si
pred hotelsko recepcijo na udobnih
foteljih ogledali dirko buggijev.
Nato smo po 15-minutnem sprehodu prišli
v muzej Lennusadam, kjer smo si v štirih
urah ogledali 60-metersko podmornico in
nekaj topov. Poleg tega smo si čas
popestrili tudi z nekaj simulacijami.
Nato smo se hitro odpravili proti muzeju
Paks Margareeta, saj smo imeli le še eno
uro in pol za ogled le-tega. Lačni smo se
odpravili proti Burger kingu, kjer smo
imeli večerjo. Potem smo se z Bolt taksijem
odpeljali do železniške postaje, kjer smo
se vkrcali na vlak proti Narvi. Pot je bila
dokaj zanimiva, saj smo si jo popestrili
z enko in pisanjem bloga. Ko smo prispeli
v Narvo nas je čakal mrzel 30-minutni pohod
do apartmaja, kjer smo šli pod tuš in spat.

Dan 9

Zvonenje budilke se je zaslišalo ob 7:15. 
Na kratko smo poležali potem pa hitro pojedli
in se odpravili v službo, kjer smo dokončali
petkovo nalogo z novim motorjem. Namestili
smo tudi merilce toka na CNC strojih in popravili
robota za varjenje. Matic in Benjamin pa sta v
svoji službi opravila preglede motorjov dvigal.
Utrujeni iz službe pa smo prišli vsi naenkrat
in si naredili makarone z mletim mesom.
Po kratkem počitku pa odigrali nekaj iger taroka
pri čemer je Tina zmagala čisto vse. Zvečer pa na
zdaj že tradicionalen sprehod in potem spat.

Dan 10

Zbudili smo se na prelepo jutro 7:30. 
Po zvonenju budilke smo se oblekli in
pojedli zajtrk, malo do osmih pa se
odpravili na delo. Na delu smo Medej,
Tina in Gal risali povezovaje relejev
in stikal ter spet popravili varilnik.
Benjamin in Matic pa sta delala tehnično
kontrolo dvigal. Ob štirih smo se vrnili
v apartma kjer smo si skuhali kosilo in
oprali oblačila. Po kosilu smo si vzeli
30 min počitka. Šli smo na sprehod do
kipa estonskega igralca šaha Paula Keresa.
Nakar smo nadaljevali popoldanski druženjem
v apartmaju, kar je vključevalo igranje enke
in taroka ter podajanje z žogico. Okrog 11
smo končali z igranjem taroka ter odšli po tuš
in spat.

Dan 11

Danes smo se zbudili ob 7:37 zato 
smo na hitro opravili jutranja
opravila malo do osmih smo se
odpravili na šiht, kjer smo opravljali
podobna dela kot prejšnje dni. Domov
smo se vrnili ob pol štirih. Za kosilo
smo si pripravili zelenjavno rižoto s
piščančjim mesom. Po kosilu smo pomili
posodo ter si vzeli eno uro počitka.
Okrog sedmih smo se odločili da gremo
na sprehod do mestne hiše in v trgovino
po stvari za jutrišnje kosilo. Ko smo se
vrnili domov smo odigrali nekaj partij
taroka ter napisali blog. Okrog pol polnoči
smo odšli v pojsteljo.

Dan 12

Zbudili smo se ob 7:30, skupaj smo 
si pripravili zajtrk, potem pa smo 
nekateri odšli pod tuš in umili zobe,
 nekateri pa le umili zobe. Ob 7:50 
smo se nekateri peš, nekateri z avtom 
odpravili na delo. Tina, Medej in Gal 
smo na delu zamenjali ventilatorje na 
varilnem stroju. Po 10 minutnem počitku
 smo odšli na kosilo. Počakali mentorja
 in z njegovo pomočjo naredili delilnik
 napetosti in nanj priključili motor, 
ki pa se je pokvaril, ker smo po nesreči
 napačno povezali in motor se je pokvaril.
 Ponovno smo povezali in vse je lepo 
delalo. Benjamin in Matic pa sta na svojem
 delu povezala gumbe dvigala. Popoldne pa 
je bil med nami en nesporazum in smo šli 
dvakrat v trgovino. Za večerjo smo naredili 
tortilije. Zvečer pa odigrali nekaj iger kart 
in en kratek sprehod. 

Dan 13

Zbudili smo se iz sanj o prelepem Tartu
 ob 8:30. Nato smo se odpravili proti 
kuhinji kjer smo pojedli ostanek hrane 
od prejšnjega dne. Po zajtrku smo se 
nekateri obirali, zato smo proti 
avtobusni postaji hodili malo hitreje. 
Na avtobus smo prišli pravočasno in 
bili navdušeni nad udobjem v njem. 
Od avtobusne postaje v Tartuju smo 
imeli pol minute hoje stran hotel, 
kjer pa je zaradi prezgodnjega 
prihoda samo Tina dobila sobo, saj 
so drugi dve še čistili. Tako smo 
stvari pustili v Tinini sobi on se 
odpravili proti mestu. Našli smo zelo 
dobro restavracjo in se do polnega 
najedli. Potem pa se odpravili proti 
gradu, ki je bivša univerza, žal pa 
je bila zaprta, tako smo se odločili 
še malo pogledati okolico, ter našli 
fitnes na prostem in disk golf igrišče. 
Na poti domov smo šli skozi park in na 
večerjo v KFC. Zvečer pa smo v hotelu 
pogledali film in odšli spat.

Dan 14

Budilka je zvonila ob 8:45 in 
odšli na zajtrk. Po zajtrku 
smo se oblekli in odšli v mesto.
 Nato smo si šli pogledati v 
muzej igrač. Tam smo se igrali 
z Lego kockami, se igrali Človek
 ne jezi se in zgradili progo 
za frnikule. Nato smo odšli v 
kavarno, kjer smo se okrepčili
 z kavo in sokom. Pozneje smo 
odšli v univerzitetni muzej, 
ampak Benjamin in Gal nista 
uspela iti notri zaradi težav 
glede Covid potrdila. Kasneje 
smo se skupaj zbrali in skupaj
 odšli na burger. Po dobrem 
okrepčilu smo odšli v bazen, 
kjer smo ostali do 22:00. V 
bazenu sta bila tudi 2 tobogana
 in koš. Ko smo se naplavali 
smo šli na večerjo, nato pa v 
hotel kjer smo se pripravili 
na spanec in odšli v posteljo.

Dan 15

Zbudili smo se 8:30 in spakirali
 vse naše stvari. Ob 9:00 smo 
odšli na obilen zajtrk. Ko smo 
se najedli smo izpraznili sobe, 
naše stvari pa pustili pri recepciji. 
Nato smo odšli v muzej Ahhaa, kjer 
smo si ogledali razvoj živali in 
človeka. Imeli so tudi kar nekaj 
atrakcij, vključno z vožnjo kolesa 
na višini 10 metrov po jeklenici 
in skakanje po luni. Sprobali smo 
tudi vrtiljak, ki se vrti tako 
hitro, da lahko ležiš na steni. 
Okoli 15:00 smo se odpravili na 
kosilo, nato pa še v nakupovalni 
center, po nekaj opravkih. Ob 
17:00 smo odšli na avtobus in 
čakala nas je 3-urna pot nazaj v 
Narvo. Sem smo prišli popolnoma 
izmučeni, zato smo le razpakirali, 
odšli pod tuš in spat.

Dan 16

Vstali smo kot običajno, pozajtrkovali 
in odšli na delo. Tina, Gal in Medej 
smo pomagali pri popravljanju senzorjev
 na varilnem stroju, v prostem času 
pa smo kartali. Med tem ko sta 
Benjamin in Matic delala tehnično 
kontrolo v bolnišnici in nekaj 
drugih ustanovah. Domov smo vsi 
prišli okoli 15:00 in pripravili 
kosilo. Jedli smo krompir, hrenovke 
in solato. Po kosilu smo pojedli še 
sladico, ki sta jo pripravila Tina 
in Matic. Po sladici smo dobili obisk 
lastnika stanovanja. Nato smo napisali 
blog in se odpravili gledati film. 
Po filmu smo odigrali še nekaj partij 
kart in se pripravili na naslednji dan.

Dan 17

Prebudili smo se na hladno in rahlo 
deževno jutro. Še temni sivi oblaki 
so pomenili pričetek novega dneva 
in zbirajna novih izkušenj. Na hitro
 smo pojedli zajtrk in se odpravili 
na delo. Medtem, ko so Medej, Tina 
in Gal popravljali napravo za 
krivljenje kovine, sta Benjamin 
in Matic opravljala vsakdanje delo 
na terenu. Matic se je odpeljal z 
avtomobilom v bližnje mesto, kjer 
je pomagal pri nošenju delovnega 
materiala. Benjamin pa je opravljal 
delo desne roke njegovega mentorja. 
Utrujeni smo prišli domov. Po kratkem
 počitku, smo skuhali kosilo in 
imeli zopet kratek počitek. Pogledali
 smo si film Mamma Mia here we go 
again. Po ogledu smo se odpravili 
na kratek sprehod. Svež zrak je 
dobro del našim dušam. Počutili 
smo se kot prerojeni in odšli smo 
domov. Utrujeni smo poskrbeli še 
za dnevno higijeno. Potem smo 
zatisnili oči in tonili v globok 
spanec.

Dan 18

Nov dan, nova priložnosti. 
Predramili smo se v sivem, žalostnem 
vremenu. Sonce se prav nič ni videlo 
čez goste oblake. Ob jutranji rosi 
smo se s težkimi nogami odpravili 
na delo. Sledilo je poslavljanje 
od naših sodelavcev in šefov. 
Prinesli smo jim majhne darove 
v znak hvaležnosti in dobrodušnosti. 
Poslavljanje bi opisali kar malo 
emocionalno. Vedeli smo, da je to 
naš zadnji medsebojni stik. 
Podali smo si roke in z nasmeškom 
in novimi izkušnjami smo odšli 
skozi vrata. Na žalost nas je težilo 
čemerno, prav nič prijazno vreme. 
Zato naš popoldan nam ni bil kaj prida. 
Dolge ure igranja kart so minevale. 
Podajala se je misel in sanje o 
prihodnjem dnevu in odhodu iz Narve. 
Spakirali smo naše stvari v kovčke. 
Naredili smo načrt o jutrišnjem odhodu. 
Napisali smo blog, poskrbeli za čistočo 
in higijeno in se odpravili sanjam in 
počitku naproti.

Dan 19

Z obilo žalosti smo se zjutraj zbudili
pripravljeni na odhod, saj počasi smo
se pa že začeli zavedati, da se našemu 
potovanju bliža konec. Kljub temu smo 
se z užitkom podali proti zadnjim trem
dnem. Zjutraj smo se dobili v tretjem nadstropju 
in počakali lastnika, da smo se poslovili 
ter oddali ključe. Z dobro voljo ob ravno 
pravem času nas je odpeljal do postaje za 
avtobus, kjer smo z težkimi nogami odpravili
do naših sedežev. Dolga vožnja in Bolt nas je 
popeljala do hotela. Vsak zasegel svojo sobo
se odpočil in pripravil na nadaljevanje
našega dne. Zelo hitro je minil in zato,
smo se večer odločili sprostiti v
toplem notranjem in zunanjem bazenu.
Tam smo spoznali nekaj novih ljudi, ki so 
prišli na potovanje. Večer smo preživeli 
skupaj, vendar smo kaj kmalu ločili poti.
Poslovili smo se, saj jih je zjutraj čakala
dolga pot nazaj na Finsko. Zvečer so še sledili
večerni pogovori dolgo v noč, ki so nas 
nato tudi uspavali.

Dan 20

Predzadnji dan, zadnja noč, zadnji utrinki 
Talina. Po zajtrku smo takoj šli v akcijo
po trgovinah za naše domače, saj na njih 
nismo pozabili. Po dolgih urah nakupovanja
in iskanja pravih stvari, smo vsi odšli
do hotela polnih rok in seveda tudi želodcev,
saj na hrano nismo pozabili. Benjamin in Gal
sta se odšla še testirati, saj nas je drug
dan čakalo prestopanje mej držav. Ker smo
pa hoteli imeti popoldne bolj umirjeno in
sproščujoče poiščemo na spletu vodni park,
kjer bi se lahko zabavali in hkrati pomirili.
Našli Atlantis H2O waterpark, kamor smo
pa morali iti z avtobusom. Najprej smo 
imeli nekaj težav z njimi, ampak ne glede 
na to smo hitro naštudirali kako poteka
in se usedli na prvi bus, se peljali
približno pol ure in prispeli na 
zaželjen cilj, ki nas nikakor ni razočaral.
Bil je poln presenečenj. 7 toboganov, 2
toplejša bazena, nas je zaposlilo za 4
ure, ki so minile dokaj hitro. Polni
zadovoljstva smo se odpravili na večerjo.
Dan smo dokaj hitro zaključili, saj smo se 
zavedali da nas drugi dan čaka dolga pot.

Dan 21

Zjutraj smo s težko nogo vstali, ker 
nas je zadelo dejstvo, da je potovanja
konec. Pred zajtrkom smo se zmenili,
da bomo vse spakirali po zajtrku pa 
pustili prtljago pri recepciji in 
izkoristili zadnje momente v glavnem
mestu Estonije. Danski kraljevi vrt
nas je očaral in smo se odločili
narediti en ogled. Nekaj zanimivih
dejstev smo izvedeli in lep razgled
nas je pustil, da smo turo zaključili
zadovoljni. Na poti do kosila smo
na trgu naleteli na protest, ki so ga
imeli proti cepljenju. Najprej smo se 
spraševali, čemu toliko ljudi, vendar 
so nas vsi plakati podučili zakaj. 
Kosilo nam je teknilo in smo se po
hitrem postopku odpravili po 
prtljago poklicali taksi in se odpravili
proti letališču. Naleteli smo na kar
veliko gužvo, ki se je zdelo, da se
nihče nikamor ne premakne. S časom
nam je šlo kar blizu izteku, ampak
nam je odleglo, ko smo pravočasno se
vkrcali na letalo do Frankfurta. 
Nekaterim je teknil še KFC in seveda
smo šli jest. Do letala nas je 
popeljal bus. Z dobro voljo smo
preživeli zadnjo uro in pol skupaj.
Po prihodu nazaj smo poklicali 
starše, da so nas prišli iskat. Mi 
smo še pobrali prtljago se poslovili
in z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo 
za to priložnost zaključili izlet.
NAJVEČJA ZAHVALA GRE PA SEVEDA
PROFESORICI ALEKSANDI FRELIH, ŠE
ENKRAT HVALA.